Najpogosteje uporabljeni materiali za zobne mikromotorje so nerjavno jeklo in aluminijeve zlitine. Imajo ključno vlogo pri različnih komponentah, saj uravnavajo vzdržljivost, zahteve glede sterilizacije in operativno zmogljivost.
Nerjaveče jeklo: Uporablja se predvsem za ohišja motorjev in notranje sklope ležajev. Zaradi odlične odpornosti na visoke-temperature in odpornosti proti koroziji lahko prenese ponavljajočo se sterilizacijo s paro pod visokim{2}}tlakom (npr. 134 stopinj, 2 bara), zaradi česar je eden najpogosteje uporabljenih materialov v kliničnih okoljih. Zlasti martenzitno nerjavno jeklo 440C se široko uporablja v-ležajih za zobozdravstvene svedre višjega cenovnega razreda, saj dosega visoko trdoto (HRC58 in več) in delovanje brez-maščenja.
Aluminijeva zlitina: pogosto se uporablja v lahkih oblikah ohišij, ponuja prednosti, kot so majhna teža, dobro odvajanje toplote in enostavno oblikovanje, zaradi česar je primerna za visoko{0}}hitrostne ročne naprave, ki zahtevajo dolgotrajen prijem. Čeprav je njegova mehanska trdnost nižja kot pri nerjavnem jeklu, lahko obdelava s površinsko oksidacijo izboljša odpornost proti obrabi.
Tehnična plastika: nekateri motorji z nizko-hitrostjo ali povezovalni deli uporabljajo visoko{1}}temperaturno odporno inženirsko plastiko, ki ima dobro električno izolacijo in proti{2}}zdrsno strukturirano zasnovo, kar zobozdravnikom olajša oprijem in hkrati zmanjša skupne stroške.
Če povzamemo, je nerjaveče jeklo najpogosteje uporabljen material v kritičnih strukturnih komponentah zaradi svoje odlične stabilnosti in biokompatibilnosti, zlasti v delih, ki pridejo v neposreden stik z ustnim okoljem ali zahtevajo visoko-frekvenčno sterilizacijo.
